EnglishZmaga Maje Šuštar in Janeza Svoljšaka na 3. tekmi slovensko-hrvaško-srbskega pokala v lednem plezanju
Truma lednih navdušencev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije se že tretji vikend v tem mesecu sestane in s cepini napade smeri, ki jih je v ta namen pripravil lokalni gostitelj Krunoslav Tomorad, pod okriljem Komisije za alpinizem Hrvaške planinske zveze (HPS) in PDS Velebit Zagreb.
Najboljši v Zagrebu na 3. tekmi 5. slovensko-hrvaško-srbskega pokala v lednem plezanju (foto Bojan Haron)
Organizator je tekmovalce za lepši začetek dneva presenetil z vestjo, da
tokrat startnine ni, da časti HPS. Po začetnih administrativnih poslih
nam Krunoslav predstavi smeri.
Za začetek dobimo kratko kvalifikacijsko smer, enako za ženske in moške, ki poteka po leseni plošči, njen zaključek pa nas malce preseneti. Kot vrh namreč šteje dotik obeh cepinov v krožec, narisan na steno, in to na mestu, kjer ni nobene vdolbine za zatikanje! Pa tekmovalci kaj hitro staknemo glave in ugotovimo, kako bi stvar rešili. Na vrhu plošče se nogami naprej povzpnemo na sledeči leseni sodček, ga objamemo z nogami ter akrobatsko, z glavo navzdol, cepina priključimo na narisanem krožcu na steni. Prva naloga je uspešno za nami in Krunoslav nam predstavi sledeči kvalifikacijski izziv. Začuda smo ženske tokrat deležne težje smeri kot moški, očitno nas je postavljalec malce precenil. Vseeno s Katarino Manovski obe uspešno rešiva smer, Antonina Brdarić pa žal pade z zadnjega oprimka. Moški so imeli z drugo kvalifikacijsko smerjo precej manj težav, o vodstvu je odločal čas, seveda je tu pošteno izstopal Janez Svoljšak, ob čigar nastopu je množica onemela, slišati je bilo le kak glas sotekmovalca »no zdaj si pa poglejte, kako se to dela«.
In že je nastopil veliki finale. Za ženske je bila pripravljena lepa smer, s prečnico po plati in izstopom čez previs na zgornji del stene nad tunelom. Že na ogledu dojamem, da bo kar nekaj zatikov delikatnih in da bo natančnost bistvena. Plezanja tekmovalk pred seboj žal nisem videla, iz glasnih krikov gledalcev pa sem iz izolacijske cone ocenila, da sta se Katarina in Nina dobro borili in padli nekje okoli izstopa na zgornji del. Čas je za moj nastop, tokrat s prijetno tišino v glavi. Plezam počasi, vem da dosti prepočasi, ampak nočem tvegati padca zaradi preslabo zataknjenega cepina. Vse gre gladko, le na izstopu v zgornji del me preseneti izrazito slab oprimek, kar rešim tako, da se iz figure raje premaknem v blokado, saj nočem niti za milimeter spodmakniti konice cepina. Še nekaj fantastičnih gibov v zgornji plošči nad tunelom in jeeej, končno vrh!
Sledi nastop moških in Krunoslav predstavi spektakularno linijo, ki vstopi na desni strani globoko v tunelu, se vije po stropu in izstopi na levi strani izhoda iz tunela. Prvi polovici finalistov je bil prehod v lesen sodček na začetku stropa prevelik izziv. Kot prvi, ki ga premaga, je lokalec Marko Petrunić, ki pade na drugem težjem gibu, izstopu na levi del stropa. Sledi naslednji močan hrvaški predstavnik, Mario Musulin, ki se uspešno prebije skorajda čez celoten strop, dva kompleta pod vrhom pa mu žal poidejo vse moči. Nato nastopi prvak preteklih dveh tekem SHS pokala, Slovenec Jaka Hrast. Po uspešno doseženem vrhu na zadnji tekmi v Bjelovarju tokrat o njegovi formi nihče več ne dvomi. Vstopi počasi, v stropu stopnjuje ritem plezanja in lahkotno prepleza mesto, ki je zadržalo Maria. Množica ponori od veselja, kar¬ Hrasta v nekaj gibih ponese do samega vrha. Za njim se v smer poda naslednji slovenski finalist Nace Grgorinič, pa ga ustavi sodček na začetnem delu stropa in mu da vedeti, da bo izvrstno moč trupa vseeno potrebno dopolniti še z občasnim delanjem figur. Seveda, finale finala pa nastop Svoljška! Z lahkotnim plezanjem je brez težav dosegel vrh, kar seveda ni bilo presenečenje, vseeno pa smo debelo pobuljili, ko nam je sodnik Branko Ivanek povedal njegov čas. Štiri minute in štirideset sekund, kar je za več kot dve minuti hitreje kot Jaka pred njim!
Sledila je podelitev in večerno druženje v znamenju bratstva in enotnosti narodov, sodelujočih v pokalu SHS. Ni kaj, če bi bili ledni plezalci edini državljani sodelujočih držav, do razpada naše bivše republike zagotovo nikoli ne bi prišlo. ;)
Tekmovalna karavana pa se vztrajno pomika proti severu, natančneje v Domžale, ki bo poleg finalnega obračuna Odprtega slovensko-hrvaško-srbskega pokala v lednem plezanju hkrati tudi prizorišče prve tekme Evropskega pokala v lednem plezanju pod okriljem UIAA.
Komaj čakamo prihajajoči vikend!
Besedilo Maja Šuštar, foto Bojan Haron
Fotogalerija Bojana Harona >>>
Za začetek dobimo kratko kvalifikacijsko smer, enako za ženske in moške, ki poteka po leseni plošči, njen zaključek pa nas malce preseneti. Kot vrh namreč šteje dotik obeh cepinov v krožec, narisan na steno, in to na mestu, kjer ni nobene vdolbine za zatikanje! Pa tekmovalci kaj hitro staknemo glave in ugotovimo, kako bi stvar rešili. Na vrhu plošče se nogami naprej povzpnemo na sledeči leseni sodček, ga objamemo z nogami ter akrobatsko, z glavo navzdol, cepina priključimo na narisanem krožcu na steni. Prva naloga je uspešno za nami in Krunoslav nam predstavi sledeči kvalifikacijski izziv. Začuda smo ženske tokrat deležne težje smeri kot moški, očitno nas je postavljalec malce precenil. Vseeno s Katarino Manovski obe uspešno rešiva smer, Antonina Brdarić pa žal pade z zadnjega oprimka. Moški so imeli z drugo kvalifikacijsko smerjo precej manj težav, o vodstvu je odločal čas, seveda je tu pošteno izstopal Janez Svoljšak, ob čigar nastopu je množica onemela, slišati je bilo le kak glas sotekmovalca »no zdaj si pa poglejte, kako se to dela«.
In že je nastopil veliki finale. Za ženske je bila pripravljena lepa smer, s prečnico po plati in izstopom čez previs na zgornji del stene nad tunelom. Že na ogledu dojamem, da bo kar nekaj zatikov delikatnih in da bo natančnost bistvena. Plezanja tekmovalk pred seboj žal nisem videla, iz glasnih krikov gledalcev pa sem iz izolacijske cone ocenila, da sta se Katarina in Nina dobro borili in padli nekje okoli izstopa na zgornji del. Čas je za moj nastop, tokrat s prijetno tišino v glavi. Plezam počasi, vem da dosti prepočasi, ampak nočem tvegati padca zaradi preslabo zataknjenega cepina. Vse gre gladko, le na izstopu v zgornji del me preseneti izrazito slab oprimek, kar rešim tako, da se iz figure raje premaknem v blokado, saj nočem niti za milimeter spodmakniti konice cepina. Še nekaj fantastičnih gibov v zgornji plošči nad tunelom in jeeej, končno vrh!
Sledi nastop moških in Krunoslav predstavi spektakularno linijo, ki vstopi na desni strani globoko v tunelu, se vije po stropu in izstopi na levi strani izhoda iz tunela. Prvi polovici finalistov je bil prehod v lesen sodček na začetku stropa prevelik izziv. Kot prvi, ki ga premaga, je lokalec Marko Petrunić, ki pade na drugem težjem gibu, izstopu na levi del stropa. Sledi naslednji močan hrvaški predstavnik, Mario Musulin, ki se uspešno prebije skorajda čez celoten strop, dva kompleta pod vrhom pa mu žal poidejo vse moči. Nato nastopi prvak preteklih dveh tekem SHS pokala, Slovenec Jaka Hrast. Po uspešno doseženem vrhu na zadnji tekmi v Bjelovarju tokrat o njegovi formi nihče več ne dvomi. Vstopi počasi, v stropu stopnjuje ritem plezanja in lahkotno prepleza mesto, ki je zadržalo Maria. Množica ponori od veselja, kar¬ Hrasta v nekaj gibih ponese do samega vrha. Za njim se v smer poda naslednji slovenski finalist Nace Grgorinič, pa ga ustavi sodček na začetnem delu stropa in mu da vedeti, da bo izvrstno moč trupa vseeno potrebno dopolniti še z občasnim delanjem figur. Seveda, finale finala pa nastop Svoljška! Z lahkotnim plezanjem je brez težav dosegel vrh, kar seveda ni bilo presenečenje, vseeno pa smo debelo pobuljili, ko nam je sodnik Branko Ivanek povedal njegov čas. Štiri minute in štirideset sekund, kar je za več kot dve minuti hitreje kot Jaka pred njim!
Sledila je podelitev in večerno druženje v znamenju bratstva in enotnosti narodov, sodelujočih v pokalu SHS. Ni kaj, če bi bili ledni plezalci edini državljani sodelujočih držav, do razpada naše bivše republike zagotovo nikoli ne bi prišlo. ;)
Tekmovalna karavana pa se vztrajno pomika proti severu, natančneje v Domžale, ki bo poleg finalnega obračuna Odprtega slovensko-hrvaško-srbskega pokala v lednem plezanju hkrati tudi prizorišče prve tekme Evropskega pokala v lednem plezanju pod okriljem UIAA.
Komaj čakamo prihajajoči vikend!
Besedilo Maja Šuštar, foto Bojan Haron
Fotogalerija Bojana Harona >>>
